Večkrat sva se z prijateljico pogovarjali tudi o starših in nikoli ni nič povedala, da si je njena mama naredila zmanjšanje prsi, dokler jaz sama nisem omenila, kako sem nesrečna, ker imam tako velike prsi, pa še to se spominjam, da je ona vedela za to, da me to moti. A tokrat sem očitno bila res razočarana, ker smo šle v hribe in so me prsi res motile tako močno, da sem skozi govorila, da bi mi zmanjšanje prsi še kako prav prišlo, ker tako jaz ne bom mogla živeti. Nisem mogla početi ničesar, hoditi v hribe, plesati, skakati, peči, vse to mi je predstavljalo problem, ker so prsi bile tako velike.
No, pa se je prijateljica odprla in rekla, da si je pred leti njena mama naredila zmanjšanje prsi in da je zelo zadovoljna. Kar malo postrani sem jo pogledala, zakaj mi tega ni povedala že prej, a ker so me zanimale podrobnosti, je nisem hotela spraviti v slabo voljo. Vprašala sem jo vse:
- Koliko stane?
- Koliko časa traja, da prideš do operacije?
- Kje se je operirala ona?
- Kako dolgo je okrevanje?
- Ali je zadovoljna?
Čisto vse me je zanimalo glede zmanjšanje prsi, ker sem sama čutila, da bom morala na ta poseg. Lahko bi imela takšne prsi, a sama sem hrepenela po športu, rada bi se ukvarjala z raznimi športi pa nisem mogla. Po njenem pričanju, kako poteka zmanjšanje prsi in kako je to prenesla mama, sem bila že skoraj prepričana, da si bom tudi jaz to naredila.
Naslednji teden sem poklicala na kliniko in se dogovorila za prvi obisk. Bilo me je neizmerno strah, a že takoj, ko sem vstopila v kliniko in so me ogovorili prijazni zaposleni, sem vedela, da si bom zmanjšanje prsi definitivno naredila. Odločitev je padla, danes imam manjše in lepše prsi in sem srečna športnica.