Hladilniki kot velika novost za mojo pra nono

Kot mi je pripovedovala moja mama, ki je odraščala v obdobju, ko so na tržišče prišli hladilniki, je bila to zelo velika novost in pametna pridobitev. Primerjala jo je z televizijo, brez katere bi lahko še danes preživeli, čeprav je realno že ne malokdo odvisen od nje. Vendar so po njenem mnenju gladilniki popolnoma spremenili način življenja. 

Kot mi je pripovedovala nona so v njeni mladosti še delovale ledenice, kjer so pozimi proizvajali led in ga poleti koristili za hlajenje. Te jame so bile kot nekakšni hladilniki, ki so led obdržali dolgo v poletje. Seveda ga ljudje niso porabljali zase ampak so ga večino prodali fini gospodi, kot jih je nona imenovala in si s tem kupovali hrano in osnovne življenjske potrebščine. 

Ko so pri moji mamo, ki je bil takrat še otrok, prišli v hišo prvi hladilniki, je tako ona kot njeni starši in stari starši prvič v življenju poskusili določene stvari. Spominja se kako je bila njena osemdesetletna nona presenečena nad neko salamo, ki so jo kupili in imeli v na hladnem cel teden. Ko so bili hladilniki polni mleka, ki so na namolzli in se po treh dneh, sicer prekuhano, še ni pokvarilo, je bila nona vsa iz sebe. 

Moja mama se živo spominja, ko je nona vprašala njenega očeta kakšna čudežna skrinja so tej hladilniki in kako je to mogoče. Oče je vsem pojasnil, da hladilniki delujejo tako, da odstranjujejo topel zrak iz zaprtega prostora, zato ga je dobro tudi čim manj odpirati in ko kaj vzamemo ven, ga je dobro čim prej zapreti. 

Nona je bila nad hladilniki navdušena in prosila je če lahko postavi vanj steklenico vode, kajti v poletni vročini si je zelo želela piti mrzle vode. Seveda je oče ustregel tej želji in mama pravi, da še danes vidi njen izraz sreče na obrazu, ko je po nekaj urah spila kozarec ledeno hladne vode.  …