Ponovno se dobila željo, da bi risala z ogljem

Spominjam se, da sem v osnovni šoli nazadnje risala z ogljem in da mi je bilo zanimivo. Sedaj, ko sem nekaj iskala preko spleta, sem videla slike, ki so bile narisane z ogljem in so me pritegnile. Prav zaželela sem si, da bi spet tako risala. Poiskala sem, kje se oglje zarisanje lahko kupi in tako sem si pripravila mizo, kjer bom začela risati. Najprej sem morala dobiti idejo, kaj sploh želim risati, kajti vedela sem, da moram izbrati nekaj lepega, če mi bo slika uspela, jo bom dala na zid.

Odločila sem se, da bom narisala skledo s sadjem. Sprva sem si pomagala s spletom, ker sama nisem vedela, kako naj začnem, ali naj naprej narišem skledo in potem sadje, ali obratno. Tako sem začela počasi, prav uživala sem v risanju, samo sama pri sebi sem se morala odločiti, da se mi ne sme muditi. Tako sem risala počasi, kar nekaj dni je trajalo, da sem narisala prvo sliko, ni šlo tukaj toliko za lepoto slike, koliko sem jaz uživala v tej tehniki risanja, ker je res posebna tehnika.

Po tej sliki sem videla, da potrebujem še veliko znanja, tako sem si izposodila knjigo, kjer je opisana tehnika risanja z ogljem. Ko sem videla, koliko se lahko iz te knjige naučim, sem začela še bolj uživati. Moj naslednji projekt je bil ta, da bi narisala obraz. To pa je bilo malo težje, zato sem risala počasi. Naučila sem se senčenja, risati linije obraza, poteze obraza. Tega nisem nikoli znala. Sedaj pa sem uživala v tej tehniki. Končno sem narisala obraz, ki mi je bil lep.

Slaba stran risanja z ogljem je edino to, da se umažemo in lahko umažemo tudi okoli slike. Na koncu pa moramo sliko pošpricati z lakom za lase.

…